Wednesday, 16 August 2017

Winston Churchill non prisad moderate natsistes

Winston Churchill non solim objeted konsentrationekampiso, ma volid anke obstrukte moderate natsistes fro praktiso ser politike.

-kelke persone ha dikte disigrad

Monday, 14 August 2017

Globalinationalisme = nationalisme + liberalisme

Me ha pensa, ke devud es plu bone e plu kurte manere tu exprese lum, pri quum es questione in globalinationalisme. E me deskovrad lum:

Globalinationalisme es pare kun nationalisme plus liberalisme.

Tu aperta se a universe

Me ha deskovra, ke tu aperta se a universe produkte en home li same forteso kam rekurso a expiatione de Kristo.

...Men mondevido ha ankore vada a devanu fro disum. E fro disum.

Ob tu fa objektive dialoge kun objetores de demokratia?

Anke ankore multes opine, ke nus devud od non tu kritika objetores de demokratia oler nus devud fa kun les konstruktive dialoge quasi on povud fa konstuktive dialoge kun objetores de demokratia.

[Tapio Tuuri 14sme de septembre 2007]

Saturday, 12 August 2017

Me chanjad mikrigrad nome de dise bloge

Me fad mikre chanjo en nome de dise bloge. Aditionalim me anke chanjad un litere in li internet-adrese. Anteu li adrese esed forme "volantibareles". Nun lu es: volantebareles.

Pardona a me pro irge jeno, kel dise men fao pove ha oler ve kausa.

Tuesday, 1 August 2017

Kand desjureso resiva potentie

Jam desjure obtena potenteso, lu klama a siele.
Lu predikte ruino, prenda popule a misere.
Que Deen jure, nun hir deklara,
e que jureso, nun volud defense?

Nun rusose perfideso hir, ha eleva en glorie.
Es mentio sur potentie, e desjureso in sen potentie.
On non audia povren voise, e povre bli opresa,
e riches anke lege torda, tu suporta desjureso.

Nu, les manja povren pane, tes sindeales.
Les bata inosente, e perseku le.
Les molesta povre, kom serpente in ire,
e klosa ser oreles, fro li povren klamos.

Les kom desklemente privad, orfaner quotes.
Les manjad viduen panes, Seniore ha vida lum.
Jurosim Le revancha, desjureres,
puni pro merito, tes rusose furteres.

Ma povres ve vida unifoi li die de venko.
Kand jurehavereso de Seniore abata li falses, fortes.
O Seniore, montra vun potentie, esa klemente a vun popule
e exekute pietosen petios, e absolu fro li hardeso.

- Disum es li vordes de finne hymne, kel esed in pasate tempe in li Finlanden ofisiale Luterane eklesien himnelibre. Li himne blid prenda a for fro lu in jare 1986. Originalim len nome esed 'Valittaa täytyy totta', aftru lu blid nomisa a 'Jo vääryys vallan saapi'. Hir es li vordes finnim:
Jo vääryys vallan saapi, se huutaa taivaaseen.
Se turmaa ennustaapi, vie kansat kurjuuteen.
Ken Herran oikeutta nyt täällä julistaa,
ja ken vanhuskautta nyt tahtois puolustaa?

Nyt viekas vilppi täällä on noussut kunniaan.
On valhe vallan päällä ja vääryys voimissaan.
Ei kuulla kurjan ääntä, ja köyhää sorretaan,
ja lainkin rikkaat vääntää vääryyttä puoltamaan.

Kas, köyhän leivät syövät nuo jumalattomat.
He viatonta lyövät ja häntä vainoovat.
He kurjaa ahdistaapi kuin käärme kiukussa,
korvansa tukkeaapi tuon raukan huudoille.

He armotonna veivät osuudet orpojen.
He söivät lesken leivät, on Herran nähnyt sen.
Hän vanhurskaasti kostaa vääryydentekijät,
rankaisee ansiosta nuo viekkaat ryöstäjät.

Vaan voitonpäivän kerran vaivaiset näkevät,
vanhurskaus kun Herran lyö väärät väkevät.
Oi Herra voimas näytä, kansaasi armahda
ja hurskaan pyynnöt täytä ja päästä vaivasta.

Wednesday, 26 July 2017

Globalinationalisme

Jaska rakontad ante kelke tempe finnim in sen bloge Jaskan pauhantaa pri termine, kel lo ha invente, e pri ideologie, a kel lo refera kun lu. Lon inventione es globalinationalisme. Me prisenta sekuentim men propre interpretione pri lu:

In globalinationalisme es questione pri nationalisme, lu es super omnum pri li idee, ke nationes have prinsipalim jure por selfdeterminatione. Nationali state es naturali statali, kulturali e sosiali uneso. Lu es instrumente de ratione, kel exista por suporta por prospero de natione. Globalinationalistes es por ser natione, den si les non lum fa, que fa?

In li ideologie es anke questione pri lum, ke si on enmigra a altre lande, den on deve respekte li resivante lande e lun homes.

Globalinationalisme non relate a altre nationes, popules e etne grupes prinsipalim malevolientim. Omne de dises have sen selfvalore. Es naturali a globalinationalistes tu koopera kun altre landes e popules e spesialim kun lur globalinationalistes e ler partises.

Disum anke signifika lum, ke globalinationalisme repudia li maxim patologi formes de nationalisme.

Tamen globalinationalisme non trova omne valores, valoresistemes e kultures egali. Lu non es por valorali relativisme.

Anke in li ideologie es questione pri lum, ke on regarda, quum es bonum altrilok e on aplika lu segun posiblesos in sen lande.

Segun globalinationalisme enmigratione deve es permisate solim, si li resivante sosie lu aksepta. On darfa e deve interveni en male konduite de enmigrante. Od on viva moralim oler – a for fro li lande. Si e kand on retena dise prinsipe, globalinationalisme anke posiblifika pasatre konkuro inter landes, popules e kultures.

Jaska metad en vordes e terminisad li ideologie, kel meself jam ha suporta. Disiman lo quasi donad a me politikali mondevisione.